Pričelo se je vroče poletje, le dan me je še ločil, do dolgo pričakovanega dopusta in da je torba na kolesih pripravljena. S punco sva prvič potovala za avtobusom. In da je vse bilo popolno, je kot po navadi za vso logistiko, vezano na potovanje pripravljala ona. Kup oblačil na postelji je bil velik, kot da se ne bova vrnila več mesecev, kovček za osebne pripomočke, mini kovček prve pomoči, torba na kolesih in še kovček. Tipična ženska, ki se pripravlja na tedenski dopust v Dalmacijo, kot bi odhajala na mesečni safari, v najbolj vroči del Afrike. Moja edina skrb je bila, ko se končno nastanim v hotelu, da zvrnem vrček hladnega piva ob pogledu na morje.
Končno je le vse bilo pripravljeno in spakirano pred vhodnimi vrati, ko se zasliši troblja taxista, vse torbe, kovčke in pripomočke sem znosil v avto, po nekaj minutah pride še punca, vsa na trnih, ker se ji zdi, da sva nekaj pozabila. Začne naštevati, če je vse, kar je bilo pripravljeno v avtomobilu, vendar manjkala je torba na kolesih, ki je bila očitno v drugem kotu za vhodnimi vrati. V drugem poskusu nam je le uspelo odriniti izpred hiše.
Avtobusno postajališče, kjer smo se zbirali vsi potniki je bilo nabito polno, nekateri že veselo nazdravljali in se veselili dopusta, medtem ko je punca nervozno postopala na mestu in naenkrat zavpila, da manjka torba na kolesih, zopet ta nesrečna torba, sem pomislil. Kamorkoli se je ozrl moj pogled na postajališču, skoraj vsakega potnika je spremljala nekakšna torba na kolesih, kot da je to bil hit poletja, le najina je očitno ostala v avtomobilu taxia, ki je že davno odpeljal. Seveda sem, na željo punce poklical vse možne telefonske številke, da bi le ta nesrečna torba na kolesih prišla v najine roke, še pred samim odhodom na pot. In ko sem že skoraj obupal, se je kot formula pripeljal gospod s taxijem in pričel trobiti šoferju avtobusa in iz vozila prinesel torbo na kolesih, katere se je punca tako razveselila, da je vzela kozarec iz sopotnikove roke in rekla, no pa naj se najin dopust začne.…