Author : Urednik

Ko sem bila še otrok, me je mama peljala na konjeniški tabor. Moram priznati, da na začetku nisem bila zadovoljna s to odločitvijo. Kajti začele so se počitnice in želela sem si mira. Tako je mama rekla, da bom uživala. Ko sva se peljali proti konjušnici, sem že videla, kako sproščeno se konji pasejo zunaj. Ta prvi pogled na konje, mi je bil lep. Ko sva parkirali avto in šli v konjušnico, me je bilo malo strah. Bila sem majna. Tam naju je sprejel oskrbnik in od takrat naprej obužujem konje. 

To je bil moj prvi tabor in konji so postali del mojega življenja

Ko sem zaključila s taborom, sem vedela, da bom konjušnico redno obiskovala. Konji so mi prirasli k srcu in nikakor si nisem predstavljala, da je sedaj to konec in da konjev ne bom več videla. Tako sem vsaki vikend preživela v konjušnici. Bila sem že tako domača, da sem začela pomagati. Tako sem hranila in čistila konje. Resnično sem se povezala in prišel je trenutek, ko je moja mama dobila priložnost, da bi lahko kupila konja. Ko sem to slišala, sem se pogovarjala še samo to. Kako lepo bi bilo, če bi imela svojega konja. V konjušnici so bili različni konji in točno sem vedela, katerega bi lahko kupila. Tako sem vsak dan hodila k njemu in na koncu se je mama le odločila, da mi ga bo kupila. To je bil moj najlepši dan v življenju, ko sem postala lastnica konja. Ne znam vam opisati, kako je to lep občutek. Konji so res prekrasna bitja, ko jih enkrat vzljubiš ne moreš več brez njih. 

Danes imam 20 let in še vedno imam svojega konja. Konji so postali del mojega življenja in za nič na svetu se ne bi tega odrekla. Preveč mi je lepo, kjati konji ti dajo neko mirnost, ki jo najdem samo pri njih. …

Že kar nekaj let, za svoj rojstni dan rad pripravim kakšno manjšo zabavo. To mi je namreč precej prijetno, saj se lahko na ta način družim s prijatelji, ter kaj skupaj spijemo in se zabavamo. Po navadi pa sem zabavo kar priredil pri meni doma, saj sem imel zadosti veliko hišo, da sem vanjo spravil nekaj ljudi.

Nekaj mesecev nazaj, ko sem praznoval 30 let, pa sem se odločil, da priredim nekoliko večjo zabavo. Želel sem namreč povabiti kar nekaj prijateljev, tako da sem rabil najeti kakšen večji prostor. Pri temu pa sem nato malo razmišljal, kaj bi lahko naredil, da zabavo malo popestrim. Tedaj mi je na misel padla kakšna foto stojnica.

To bi bila namreč prava foto zabava. Ideja je bila takšna, da bi najel neko stojnico, ki bi zajemala slike. Tako bi se lahko prijatelji spravili v to stojnico, ter zajeli kakšno smešno sliko. Ko pa sem začel raziskovati različne možnosti, pa me je najbolj navdušila tista foto stojnica, ki je imela tudi funkcijo iterativnega zaslona, oziroma ozadja, ki se je spreminjalo. Tako bi lahko bilo to še bolj zabavno.

Tedaj sem se za to res kar odločil in jo najel za zabavo. Ko pa je le prišel dan zabave pa moram reči, da je bila ta foto stojnica res pravi hit. Skoraj cel večer je bila zasedena, ter sem včasih celo videl vrsto prijateljev, ki so čakali da pridejo na vrsto. 

Ko pa sem si naslednji dan ogledoval vse slike, ki jih je foto stojnica zajela, pa se sploh nisem moral nehat smejat. Slike so bile res smešne. Na ta način sem dobil odličen spomin v obliki slik, katere si lahko vedno ogledam, ter se spomnim na to zabavo, kjer smo se s prijatelji imeli še kako lepo. Zato je bila to res zelo dobra ideja. …

Z meditacijo sem se srečala čisto po naključju. V enem od tistih tednov, ko je bilo vsega preveč. Preveč obveznosti, preveč skrbi, preveč raztresenih misli. Na spletu sem zasledila preprost vodeni posnetek z naslovom ‘5 minut za umiritev’. Zdelo se mi je, da nimam kaj izgubiti, pa sem pritisnila play. In nekaj se je zgodilo.

Pet minut tišine, usmerjenega dihanja in pozornosti do sebe je naredilo več kot ura spanja. Prvič po dolgem času sem zadihala s celimi pljuči. Od takrat je meditacija postala moj dnevni ritual. Nič posebnega, le nekaj minut vsako jutro, včasih pred spanjem. Ampak ravno to, kar je videti kot nič, je postalo nekaj najbolj dragocenega.

Z meditacijo sem začela bolj jasno čutiti sebe. Prepoznati, kdaj sem utrujena, kdaj razdražena, kdaj samo preveč ujeta v misli. Naučila me je, da ne potrebujem popolnega okolja, da se umirim, samo trenutek, v katerem sem prisotna. In čeprav so dnevi, ko je težko ostati zbrana, mi tudi to nekaj pove.

Meditacija ni postala moj pobeg. Postala je prostor, kjer sem lahko jaz, brez pričakovanj, brez pritiska, brez vloge. Samo jaz, tukaj in zdaj. In to mi daje moč, da skozi dan hodim bolj mirno, bolj zavestno in bolj hvaležno. V svetu, ki od nas zahteva nenehno odzivanje, mi je meditacija podarila nekaj, česar nisem znala ceniti – tišino.

Tišino, ki je prej delovala prazno, zdaj doživljam kot prostor poln pomena. V tej tišini sem spoznala, da se ne rabim nenehno odzivati, da vsega ni treba takoj rešiti, in da ni nič narobe, če si samo… tu. Meditacija mi je pomagala tudi pri odnosih. Manj reagiram impulzivno, več poslušam, lažje odpustim. Tudi v službi sem bolj zbrana, manj izčrpana ob koncu dneva. Morda je največji učinek prav to, da mi ni treba več bežati pred sabo. Srečujem se s sabo vsak dan in v tem končno najdem mir, ne napetosti.…

Ne spomnim se da bi se v šoli učili kdo Anton Podbevšek sploh je, smo pa obravnavali Srečka Kosovela, katerega pa je, kot sem prebrala, nanj zelo vplival z svojim edinstvenim pesniškim slogom, prostim verzom in nominalnim slogom ter nenavadnimi podobami.

Namreč Anton Podbevšek se je rodil leta 1898 v dvorcu ki je danes del Novega mesta. Šolal se je na novomeški gimnaziji in že kot dijak je pisal poezijo. Prav tako pa je mestna občina Novo mesto leta 2005 preimenovala gledališče v Anton Podbevšek Teater, kje pa je bil prvi avanturist V Sloveniji, saj je do sedaj bila poimenovana po njemu le ena ulica in skoraj nikjer ni bil imensko prisoten. Namreč Anton Podbevšek je zaznamoval poetiko in zelo močno vplival na postmoderno gledališko gibanje v osemdesetih. Prav tako je postala ročna granata iz porcelana uradni znak tega teatra saj je nastal v spomin na Podbevškovo pesniško zbirko človek z bombami. Ta ročna granata iz porcelana pa je čisto nasprotujoče vsaj je sam porcelan zelo krhek okrašena pa je s cvetnimi motivi rdeče barve ki je asociira na srce. Tako v tem gledališču potekajo razne otroške glasbene in plesne skupine kje se ukvarjajo z literaturo kot pa tudi z fotografsko likovno in filmsko umetnostjo prav tako pa se organizirajo tudi razna družabna srečanja ki temeljijo na sodobnih prelomih v različnih družbah in okoliščinah saj si želijo izenačiti razmerje med množico in elitno kulturo. Prav tako pa gostijo tudi druga slovenska gledališča.

Prav tako pa del rokopisne zapuščine Antona Podbevška hrani knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Je pa prav tako isto bo tudi v filmu med mladimi je koalicije ki je v avtobiografskem romanu Veter v mreži upodobil lik Andreja. Prav tako je imel Anton Podbevšek veliko vlogo tudi pri izdajanju revije Trije labodi ki mu je služila kot odskočna deska za izgradnjo lastne generacije, vendar pa je hitro je stopil iz uredništva in ustanovijo svojo revijo Rdeči pilot.

Pravzaprav je bil Podbevšek res velik avantgardist.…

Med druženjem smo prišli na pogovor o vzdrževanju bazenov Intex s kovinsko konstrukcijo. Predvsem smo se spraševali kako je z vzdrževanjem, saj smo tudi mi postavili takšen bazen s kovinsko konstrukcijo na naš vrt in smo bili čisto novi v temu.

Že tako je zraven prišel priložen filter, ki ga je potrebno na vsake toliko časa zamenjati oziroma očistiti. Prav tako pa mi je bilo zelo zanimivo se igrati z kompletom za kemično ravnovesje vode. Tako imaš lističe, za katere moreš preverjati koliko je klora, ph vrednosti in pa še eno kemično sredstev za preprečevanje nastajanja alg. Včasih sem se s tem počutila kot da sem pravi kemik. In tako kot pri drugih, smo ugotovili, da povsod to dela samo en ki je v hiši. Tako da ima samo en to čez, ravno zato da ne pride do zapletov. Sicer pri nas je to prišlo vse tako samoumevno, da o tem razlogu nisva niti razmišljala. Je pa prijatelj omenil, da ima sesalec za bazen in pa tudi mrežico za lažje odstranjevanje listja in žuželk ki pridejo v vodo, tako da sem pomislila, da bi si tudi mi lahko omislili takšno mrežico za naš Intex bazen. Prav tako smo se pogovarjali kako pogosto dolivajo oziroma menjavajo vodo, saj se mi e zdelo, da se včasih voda kar spusti krepko nižje kot je bila odmerjena na začetku.

Res mi je bilo zanimivo, ker sem izvedela tako še kakšne so izkušnje drugih in sem morda za kakšno zadevo res pomislila, da bi jo lahko tudi sama probala. Tako smo še prišli tudi do zadnje faze, ki pa je shranjevanje izven sezone. Namreč povsod piše, da je potrebno, Intex bazene s kovinsko konstrukcijo sprazniti, obrisati, dobro posušiti in spraviti nekam na suho in varno mesto. Prijatelj pa je povedal, da ima bazen tudi izven sezone kar zunaj. Sicer je res, da iz ram kjer je, sploh ne poznajo zime. Je pa vseeno povedal, da ga napol izprazni, da ne pusti cele vode v bazenu in pa da ga tudi obvezno pokrije.

Zdelo se mi je zanimivo.…

Nekaj časa nazaj sem čisto naključno opazil, da imam določene težave z zdravjem. Odpravil pa sem se na čisto navaden rutinski pregled. Pred tem pa nisem čutil nobenih posebnih težav, oziroma sprememb pri svojemu zdravju, tako da sem se na pregled res odpravil zgolj zaradi preventive, saj sem to redno opravljal. Tedaj pa so prišlo moji izvidi krvi, kjer pa mi je zdravnik mirno rekel, da imam povišan holesterol. To pa me je tedaj res zelo presenetilo, saj kot sem rekel, težav nisem imel. Tedaj pa sem videl, da bom moral nekaj spremeniti. 

Zato pa sem se začel spraševati, kako znižati holesterol. Zato pa sem se obrnil na splet, kajti o holesterolu nisem vedel tako veliko. Niti sam niti nihče od mojih bližnjih, ni imel s tem nikoli težav, tako da se nisem nikoli seznanil s tem, kako znižati holesterol. Na srečo pa sem lahko hitro našel nekaj napotkov, kako se lotiti te težave.

Prva reč, na katero sem se moral osredotočiti, pa je bila prehrana. Začel sem se izogibati nasičenim maščobam, saj so te glaven razlog, zakaj pride do povišanega holesterola. Tovrstne maščobe pa sem nadomestil z raznimi nadomestki, kot so ovseni kosmiči, olivno olje, oreščki, ribe, polnozrnata žita, zelenjava in tako naprej.

Nato pa sem se še osredotočil na gibanje. Začel sem se gibati vsak dan. Kakšen dan je bil to le kakšen sprehod, drugič pa sem se odpravil na kakšno rekreacijo, ali pa v fitnes. Tedaj pa sem si še bolje organiziral moje dneve in vso delo, tako da sem lahko poleg dela imel tudi čas za pripravo zdravih obrokov in nekaj športnih aktivnosti. Tako pa mi je z vsem tem res uspelo uravnati moj holesterol. Zato pa sem spoznal, da odgovor na vprašanje kako znižati holesterol ni tako težak. S tem sem namreč tudi izboljšal svoje splošno zdravje in telesno formo. …

Že kar nekaj časa je minilo in sem na toplotne črpalke že skoraj pozabila. Namreč nazadnje sva se z možem dogovarjala, da bova pri renoviranju si omislila tudi toplotno črpalko, saj sva ugotovila, da j to res cenejša varianta ogrevanja in res odlična rešitev za pridobivanje toplotne energije.

Za toplotne črpalke nama je pravzaprav povedala najina poročna priča, ki so pri njih doma že prav tako postavili svojo toplotno črpalko. Tudi oni so se namreč kar nekaj časa odločali za nakup toplotne črpalke, saj je prvotna investicija bila kar velika, še posebej pa, ko ne moreš verjet, da lahko res toliko prihraniš na stroških. Ampak na koncu je res tako, dokler ne probaš ne verjameš in ne veš.

Sicer je res, da za toplotne črpalke more biti tudi hiša primera, ne samo v velikosti, ampak prav tako mre imeti urejeno izolacijo, in pa tudi na takšni lokaciji moe biti, da sploh lahko koristi zemeljske energije, ne glede na to ali si izbereš toplotno črpalko zemlja-voda ali zrak-voda, ali pa katero drugo. Tako nama tudi ni prišla še takoj v poštev, saj sva bila v stari bajti, ki pa ni bila čisto nič izolirana. To sva se že kar nekaj časa pogovarjala, da bova uredila ta del hiše. In na koncu sva tudi jo, čeprav je kar nekaj časa trajalo. Tako pa sva sedaj zopet nabrala nekaj denarja skupaj in spet je prišel čas, da narediva nekaj za najino stanovanjsko hišo, tako da sva mogla ponovno dobro premisliti glede toplotne črpalke in najti pravega ponudnika.

Prav tako, pa sva morala pred tem najti in nabrati tudi vse papirje skupaj in dobiti vsa dovoljenja, saj nama je bila predvsem ljubša geotermalna toplotna črpalka, saj načeloma nudi največji izkoristek, a prav tako pa ima kar nekaj zahtevkov, saj je potrebno kar globoko skopati luknjo, da se ta lahko na montira za našo hišo.…

Kako 3D skeniranje spreminja svet industrije in zabave je fascinantna tema, ki odpira vrata novim možnostim. Tehnologija omogoča natančno digitalizacijo in modeliranje fizičnih objektov, kar izkoriščajo tako oblikovalci kot tudi filmski ustvarjalci. Poleg arhitekture in avtomobilske industrije, kjer 3D tiskanje že igra ključno vlogo, se 3D skeniranje uporablja tudi za ustvarjanje realistično animiranih likov v filmih in videoigrah. S tem se ustvarjajo nove dimenzije kreativnosti in inovacij v svetu zabave.

Poleg očitnih prednosti v zabavni industriji se 3D skeniranje izkazuje kot dragoceno orodje tudi na področju zdravstvene oskrbe in kulturne dediščine. V medicini omogoča natančno načrtovanje kirurških posegov, saj lahko zdravniki s pomočjo tridimenzionalne rekonstrukcije bolje razumejo anatomijo pacientov. Na ta način se povečujejo možnosti za uspešne operacije in hitrejše okrevanje bolnikov. Poleg tega tehnologija omogoča ohranjanje zgodovinskih artefaktov in umetniških del z ustvarjanjem preciznih digitalnih kopij, ki so odporne na zob časa. Muzeji po svetu že uporabljajo 3D skeniranje za interaktivne razstave, kar obiskovalcem ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje preteklosti z novimi očmi. Razvoj tehnologije, kot je LiDAR, še dodatno širi meje možnega pri zajemanju kompleksnih geometrijskih oblik naravnega okolja ter urbanih območij. Tako arhitekti lažje rekonstruirajo zgodovinske stavbe ali načrtujejo nove projekte v skladu z realnim okoljem. Ne smemo zanemariti niti vpliva te tehnologije na personalizacijo izdelkov; od unikatnega nakita do prilagojene športne opreme – vse to postaja dostopnejše zahvaljujoč natančnosti 3D skeniranja. S tem se odpira novo poglavje v proizvodnji, kjer individualnost stranke ne pomeni več visokih stroškov proizvodnje. Kot vidimo, ima 3D skeniranje potencial spremeniti številna področja našega vsakdana in hkrati vzpodbuditi nadaljnji tehnološki napredek ter inovacije v prihodnosti.

Osnove 3D Skeniranja: Kako deluje in kje se uporablja

Osnove 3D skeniranja so ključnega pomena za razumevanje, kako ta napredna tehnologija deluje in kje se vse uporablja. 3D skeniranje omogoča natančno zajemanje oblik in dimenzij fizičnih predmetov ter njihov prenos v digitalno obliko. Proces temelji na uporabi naprednih senzorjev, kot so laserski skenerji in fotogrametrija, ki s pomočjo svetlobnih žarkov ali fotografij ustvarijo tridimenzionalni model objekta. Ta tehnologija je izjemno uporabna v različnih industrijah; od avtomobilske industrije, kjer olajša obratno inženirstvo ter izboljša proizvodne procese, do medicine, kjer pomaga pri načrtovanju operacij z natančnimi modeli človeških organov. Tudi v zabavni industriji se pogosto uporablja 3D skeniranje za izdelavo realistično animiranih likov ali posebnih učinkov v filmih in videoigrah. Poleg tega se vse bolj uveljavlja tudi v arhitekturi in gradbeništvu za dokumentacijo zgodovinskih stavb ali načrtovanje novih struktur z visoko stopnjo detajlov. Uporaba programske opreme, kot sta Autodesk ReCap in Artec Studio, omogoča enostavno obdelavo pridobljenih podatkov ter njihovo integracijo v nadaljnje oblikovne ali analitične procese. S stalnim razvojem te tehnologije postaja 3D skeniranje neprecenljivo orodje prihodnosti na številnih področjih človeškega delovanja.…

Kuhinje so resnično srce vsakega doma. Pa ne samo zato, ker se tam kuha, ampak zato, ker se tam dogaja življenje.

Tu se začne dan s kavo v eni roki in telefonom v drugi, tu se ob nedeljah širi vonj po domači goveji juhi, tu se zvečer znajdejo prijatelji, ki pridejo samo ‘na en kozarec’, potem pa obsedijo do polnoči.

Ampak kuhinje niso samo prostor za kuhanje, so tudi prostor za improvizacijo. Saj poznaš tisti občutek, ko odpreš hladilnik in misliš, da nimaš nič pametnega za skuhat? Potem pa malo pobrskaš po omarah, zmečeš skupaj par sestavin in nastane nekaj, kar si niti v sanjah ne bi mislil, da bo tako dobro. No, ali pa totalna polomija, ampak tudi to je del izkušnje.

Ljudje imamo zelo različne poglede na kuhinje. Nekateri si želijo ultra moderno kuhinjo, kjer je vse na gumb, drugi so bolj ‘old school’ in prisegajo na masivne lesene pulte in tradicionalne omarice. Pa sej na koncu ni toliko važno, kako izgleda, ampak kako deluje. Če moraš pri vsaki malenkosti skakati z enega konca kuhinje na drugega, bo hitro postala živčna vojna namesto uživanja v kuhanju.

Potem je tukaj še večno vprašanje: odprta ali zaprta kuhinja? Nekateri obožujejo koncept odprtega prostora, kjer lahko kuhajo in se hkrati družijo s prijatelji. Poleg hrane je tako kuhinja tudi socialni prostor. Drugi prisegajo na klasične ločene kuhinje, ker nočejo, da cela dnevna soba smrdi po praženi čebuli. Vsak po svoje, ampak eno je sigurno: če rad kuhaš, je fino, da imaš kuhinjo urejeno tako, da je res praktična.

Pa še ena stvar: kuhinje niso samo za kuharske mojstre. Če znaš speči jajca in narediti dober sendvič, si že na pol poti. Pomembno je, da se v svoji kuhinji počutiš domače, pa četudi je največ, kar v njej narediš, instant rezanci in kava.…

Že skoraj vsaka hiša ima doma računalnik. Tudi mi ga imamo, ker ga otroci potrebujejo za šolo. Sama bi rekla, da se na računalnik spoznam tako dolgo, dokler brezhibno dela. Težava pa nastane, če nam prenosnik ne dela prav. Ravno prešnji mesec sem potrebovala servis prenosnikov. Največji problem je bil ta, da sem servis prenosnikov potrebovala prvič in resnično nisem vedela, kam naj se obrnem. 

Občutek sem imela, da se v našem kraju nihče ne ukvarja s tem, ker živim v malem kraju in še nikoli nisem slišala, da bi kdo omenil. Tako me je kar malo skrbelo vse skupaj. Najprej me je skrbelo, kako bodo moji otroci brez računalnika, ker so ga potrebovali vsak dan. Zato mi je bil cilj, da najdem servis prenosnikov, kjer mi bodo obljubili, da bodo stvari hitro uredili in da bom računalnik dobila takoj nazaj. 

Ko sem končno našla prvi servis, je bila težava ravno v tem, da so mi povedali, da imajo gužvo. To je pomenilo, da računalnika ne bomo imeli dlje časa. Nisem hotela riskirati, čeprav so rekli, da lahko najprej pogledajo in potem povedo, koliko časa bodo potrebovali. Tako sem iskala naprej. Spraševala sem prijateljice, v službi in iskala preko neta. No, končno se je našel sodelavecc, ki mi je znal povedati, da pozna en dober servis prenosnikov in da je do sedaj imel zelo dobre izkušnje. Dobila sem kontakt in jih poklicala. Obljubili so mi, da bodo računalnik takoj pregledali in ga tudi čimprej popravili, karkoli bo narobe. 

To mi je bilo dovolj, da sem naslednji dan prenosnik peljala kar k njim. Nisem več iskala kontakta, ker se mi je zdelo dovolj to, da poznam sodelavca, ki mi je servis prenosnikov priporočal. Prenosnik so mi uredili v treh dneh in tako sedaj vem, kam bom naslednjič nesla svoj prenosnik, če bo kaj narobe. …