Tag : meditacija

Meditacija mi je podarila nekaj, česar nisem znala ceniti – tišino.

Z meditacijo sem se srečala čisto po naključju. V enem od tistih tednov, ko je bilo vsega preveč. Preveč obveznosti, preveč skrbi, preveč raztresenih misli. Na spletu sem zasledila preprost vodeni posnetek z naslovom ‘5 minut za umiritev’. Zdelo se mi je, da nimam kaj izgubiti, pa sem pritisnila play. In nekaj se je zgodilo.

Pet minut tišine, usmerjenega dihanja in pozornosti do sebe je naredilo več kot ura spanja. Prvič po dolgem času sem zadihala s celimi pljuči. Od takrat je meditacija postala moj dnevni ritual. Nič posebnega, le nekaj minut vsako jutro, včasih pred spanjem. Ampak ravno to, kar je videti kot nič, je postalo nekaj najbolj dragocenega.

Z meditacijo sem začela bolj jasno čutiti sebe. Prepoznati, kdaj sem utrujena, kdaj razdražena, kdaj samo preveč ujeta v misli. Naučila me je, da ne potrebujem popolnega okolja, da se umirim, samo trenutek, v katerem sem prisotna. In čeprav so dnevi, ko je težko ostati zbrana, mi tudi to nekaj pove.

Meditacija mi je podarila nekaj, česar nisem znala ceniti - tišino.

Meditacija ni postala moj pobeg. Postala je prostor, kjer sem lahko jaz, brez pričakovanj, brez pritiska, brez vloge. Samo jaz, tukaj in zdaj. In to mi daje moč, da skozi dan hodim bolj mirno, bolj zavestno in bolj hvaležno. V svetu, ki od nas zahteva nenehno odzivanje, mi je meditacija podarila nekaj, česar nisem znala ceniti – tišino.

Tišino, ki je prej delovala prazno, zdaj doživljam kot prostor poln pomena. V tej tišini sem spoznala, da se ne rabim nenehno odzivati, da vsega ni treba takoj rešiti, in da ni nič narobe, če si samo… tu. Meditacija mi je pomagala tudi pri odnosih. Manj reagiram impulzivno, več poslušam, lažje odpustim. Tudi v službi sem bolj zbrana, manj izčrpana ob koncu dneva. Morda je največji učinek prav to, da mi ni treba več bežati pred sabo. Srečujem se s sabo vsak dan in v tem končno najdem mir, ne napetosti.…