Komaj sem čakala čas penzije, da bom lahko začela hoditi v hribe. Malo sem bila zaskrbljena, ker moj mož ni imel te želje in nisem vedela, kako bom to izvedla sama. Ko sem videla, da so kje v izložbi dobri pohodni čevlji, sem se že spomnila, kako srečna bom, ko bom začela hoditi na pohode in dosegla vrhove različnih hribov in vrhov.
Prišel je ta čas in prva misel so bili pohodni čevlji, ker sem vedela, da jih nimam. Z možem sem se pogovorila, da je to moja želja in vprašala, ali bo tudi on hodil z menoj in te želje ni imel. Tako sem se včlanila v planinsko društvo, kupila planinsko opremo v katero so spadali:
Moja penzija in moje veselje se je tako začelo. Najprej sem začela hoditi na pohode, ki niso bili tako zahtevni, da sem sploh videla kje sem z kondicijo in ali so pohodni čevlji, katere sem si kupila dobri. Ne predstavljam si ,da me pohodni čevlji ožulijo in da moram potem hoditi z bolečino, niti si nisem predstavljala, da ostanem nekje na sredini, ker bi me izdala kondicija in ne norem naprej. Zato so bili prvi kratki pohodi nalašč zame, da sem se prepričala, ali zmorem in ali je moja pohodna oprema, kot so pohodni čevlji, nogavice, majice, palice v redu.
Po parih pohodih, pa sem se začela stopati na višje vrhove in tudi daljše poti. Danes lahko povem, da grem na pohode vedno dvakrat na teden, enkrat krajši in drugič daljši. To je sedaj moje življenje v penziji, živim za hribe.
Naj lepše mi je, ko so pohodni čevlji pripravljeni za pohod in me čakajo pred vrati, da jih obujem in zakorakam novim potem na prosti. Obožujem hribe in gore in hodila bom, kolikor mi bo le zdravje dovolilo. …